KAKO PRAVILNO IZBRATI OPREMO ZA SMUČANJE

Smuči so različnih dolžin in oblik, ločijo se tudi po trdoti in teži, ki sta odvisni od kakovosti materialov. Smuči za začetnike in manj pripravljene smučarje so mehkejše (upogibno manj toge), kar omogoča, da smučka lahko spremeni smer pri manjši hitrosti vožnje in na osnovi delovanja manjših sil, hkrati so take smuči tudi lažje. Pri tej skupini smučarjev pridejo v poštev smuči z izrazitejšim stranskim lokom ter z nekoliko krajšo dolžino, saj jim omogočajo lažji prehod v zavoj. 

 Smuči za rekreativce so iz trših materialov. Ker so trše in daljše smuči primernejše za drsenje pri večji hitrosti, bodo boljši smučarji, ki jim pri smučanju hitrost predstavlja velik užitek, raje izbrali daljše smuči. Gre za to, da daljše smuči pri večji hitrosti ostajajo stabilnejše in bolje držijo smer drsenja. 

 Smuči za vrhunske smučarje in odlične rekreativce so sestavljene iz najboljših materialov, so trde in torzijsko odporne, hkrati pa so zelo agresivne, kar od uporabnika zahteva obvladovanje smučarske tehnike. Tu delimo smuči na slalomske (krajše in z manjšim radijem) in veleslalomske (daljše in z večjim radijem).

Izbira trdote smuči je odvisna od znanja in kondicijske pripravljenosti smučarja in tudi njegove teže. Za slabše in lažje smučarje je priporočljivejša izbira mehkejših smuči. Ker so bolj upogljive, boste z njimi lažje izpeljali zavoje in pri tem porabili manj energije. 

Za smučarje s povprečnim smučarskim znanjem in težje smučarje s slabšim smučarskim znanjem je priporočljiv nakup smuči srednje trdote. V vožnjo s takimi smučmi je treba vložiti nekoliko več energije, da lahko smučko upognemo, vendar te smuči še vedno dopuščajo napake, zato je smuka z njimi še vedno prijetna. 

Trde smuči so priporočljive za smučarje z boljšim oziroma odličnim znanjem. Za upogib trše smučke potrebujemo več energije, vendar bo ta smučka pri večjih hitrostih stabilnejša in natančnejša pri zavojih.

Eden od dejavnikov pri izbiri smuči je tudi velikost smučarja. Če je vaše smučarsko znanje boljše, lahko izberete daljše smuči, ki so pri višjih hitrostih stabilnejše. Če pa je vaše znanje nekoliko slabše, raje izberite krajše smuči, saj bo smučanje z njimi preprostejše. 

 Iz spodnje tabele lahko razberete, katere smuči so primerne za vas glede na vašo telesno višino. 

Smučarski čevlji so z vidika udobja in kakovosti vodenja zavojev za številne smučarje najpomembnejši del smučarske opreme, saj predstavljajo vez med telesom in smučmi. 

 Ko kupujete smučarske čevlje, jih morate pomeriti v smučarskih nogavicah. Pomerjanje čevlja naj traja najmanj pol ure, medtem pa morate z zaprtimi čevlji, kot jih boste imeli zaprte med smučanjem, narediti nekaj korakov. Pravilna lega noge se pokaže šele, ko so zaponke dovolj zaprte. V trgovinah velikokrat svetujejo, da kupite kakšno številko večje in hkrati udobne čevlje, vendar ta nasvet ni pravilen. Pri izbiri velikosti smučarskih čevljev se prava velikost pokaže šele po izrazitem potisku kolena v smeri naprej in s tem potiskom pete nazaj. Tako kupec začuti, ali ima pri konicah prstov na nogah še kaj prostora ali ne. Če s konicami prstov čuti stik s sprednjim delom notranjega čevlja, je velikost izbranega čevlja prava, nikakor pa ne smejo biti prsti na nogah zaradi premajhnega čevlja pokrčeni. 

 Pomemben je tudi kot nagiba zgornjega dela čevlja, tako da vam že sam čevelj kolena potiska naprej. Slabšim smučarjem po navadi težišče samodejno uhaja nazaj in zato se še toliko težje naučijo obremenjevati celotno smučko. 

 Smučarski čevelj se nogi lahko prilagodi šele po petih do desetih dneh smučanja. 

Čevlji morajo biti topli, udobni in trpežni, predvsem pa je pomembno, da nogo oprimejo dovolj čvrsto, saj s tem preprečite možnosti poškodb, kot so zvini ali zlomi. 

 Večina sodobnih smučarskih čevljev ima štiri zaponke, ki omogočajo preprosto zapenjanje in odpenjanje čevljev. Trdota plastike, iz katere je ulita školjka smučarskega čevlja, mora biti primerno mehka ali trda, torej je odvisna od znanja, sposobnosti in teže smučarja. Vedeti pa moramo, da je plastika na mrazu veliko bolj trda kot pri sobni temperaturi. Za začetnike se indeks trdote giblje nekje med 50 in 70, za rekreativce med 70 in 90, medtem ko so boljšim rekreativnim smučarjem namenjeni čevlji z indeksom trdote nad 100.

Izbira velikosti smučarskih palic je zelo preprosta. Pomembna je ustrezna dolžina palic, ki morajo ob vbodu v sneg segati do višine pravega kota v komolčnem sklepu smučarja. Ob nakupu lahko primerno višino palic določimo na dva načina: 

1. palice obrnemo navzdol in jih z dlanjo primemo pod krpljico (v tem položaju mora v komolčnem sklepu biti pravi kot); 
2. telesno višino pomnožimo s količnikom 0,70. 

Pri izbiri ne smemo pozabiti, da morajo biti palice primerno lahke in opremljene z jermenčkom ter ustrezno velikimi krpljicami. 

Iz spodnje tabele lahko razberete, kakšna višina palic naj bi bila primerna za vašo telesno višino. 

Pri nakupovanju čelade morate paziti na ustrezno velikost. Čelada se mora glavi lepo prilegati, poleg tega pa mora biti udobna, saj vam bo le tako lahko zagotavljala potrebno zaščito. Velikost je najprej odvisna od obsega vaše glave, ki ga izmerite s trakom – odčitate dolžino in nato izbirate take čelade, ki ustrezajo obsegu vaše glave.

Ko izberete ustrezno velikost, si čelado namestite na glavo in naravnajte spredaj nad obrvmi. Med čelado in glavo ne sme biti nobenih vrzeli, zadaj pa se čelada ne sme dotikati vašega zatilja. Namestite si trak in ga zapnite pod brado, nato pa stresite z glavo. Čelada se vam medtem ne sme premikati. Da bo čelada res najbolje izbrana, jo preizkusite skupaj s smučarskimi očali, ki jih uporabljate. Tudi te se morajo lepo prilegati čeladi in obrazu ter morajo biti videti kakor integrirani del čelade. 

Poskušajte čelade različnih proizvajalcev, saj se proizvodi med seboj razlikujejo. Četudi vam ustreza velikost, vam morda ne bo ustrezala oblika. Čelade prav tako ne kupujte prek spleta, razen če ste popolnoma prepričani, da vam ustreza..

Najpogostejše so smuči za klasično tehniko, med mladimi so vedno bolj priljubljene smuči za drsalno tehniko, ne nazadnje pa so tu še pohodne smuči, ki so najbolj primerne za brezpotja. 

 Smuči za klasično tehniko 

 So najbolj razširjene smuči med smučarji tekači in verjetno prva izbira za začetnike. Med najbolj priljubljene spadajo:  

1. smuči z »ribjimi luskami«, ki so spodaj na stopalnem loku narebrene in jih ni treba mazati, in 
2. smuči, ki so v celoti gladke po drsni površini in jih predhodno namažemo z mazivi za oprijem. 

Nekateri proizvajalci pa izdelujejo smuči, ki imajo posebno drsno ploskev, ki omogoča tek v klasični tehniki brez mazanja smuči.   

 Smuči za drsalno tehniko 

Smuči za drsalno tehniko so nekoliko krajše in trše ter tako omogočajo večjo hitrost in gibčnost. Primerne so za vse, ki so že tekli na smučeh, in tiste, ki rolajo ali drsajo. Pri drsalni tehniki je krivina smuči oz. lok manjši kot pri klasični tehniki. Na spodnji strani so po drsni površini v celoti gladke. 

 Pohodne tekaške smuči 

 Te smuči so primerne za neurejene terene in globok sneg ter jih ne gre zamešati s turnimi smučmi. Za razliko od klasičnih tekaških smuči so pohodne tekaške smuči nekoliko težje in tudi širše, zaradi česar omogočajo večjo stabilnost in boljšo oporo v globokem snegu. Nekatere imajo kovinske robnike, kar omogoča lažje prečenje in zavijanje po urejenih smučiščih. Ker so pohodne smuči na stopalnem loku narebrene, vam omogočajo preprostejšo hojo v hrib.

Najprimernejša višina tekaških smuči je od 15 cm do 20 cm višja od telesne višine tekača, vendar tudi teža tekača pomembno vpliva na samo izbiro smuči, ki je, zaradi pravilne trdote in elastičnosti smuči, pravzaprav najpomembnejši dejavnik. Za začetnike drsalne tehnike je dobor, da so smuči celo nekoliko krajše, kot je priporočljivo. Če kupujete pohodne tekaške smuči, naj bo višina smuči enaka vaši telesni višini.

Priporočljiva dolžina palic za klasično tehniko je do ramen oz. 85 % vaše telesne dolžine. Palice za drsalno tehniko pa bi morale segati nekje do višine med rameni in brado oz. 90 % vaše telesne višine. Izkušenejši tekači se odločajo za palice, ki so malenkost daljše, začetniki pa za nekoliko krajše palice.

Deskanje na snegu se deli na dva sloga, in sicer na prosti slog (angl. freestyle in freeride) in alpski slog (angl. alpine).

Za začetnike je primernejši mehkejši allround ali freestyle bord. Ti bordi so primerni tudi za naprednejše deskarje na snegu, ki si ne željo preveč agresivnega borda. Za začetnike so priporočljivi nekoliko krajši bordi, saj bo zavijanje in učenje z njimi lažje, in bordi simetrične oblike (omogočajo vožnjo v obe smeri), saj bo začetnik na takem bordu lažje ugotovil, katera noga je primernejša kot sprednja.

Zaradi različnih načinov bordanja in raznovrstnih terenov (bordanje po smučiščih, snežnih parkih ali z vrhov gora), so bordi razdeljeni na več kategorij ter tako prilagojeni različnim željam in zahtevam deskarjev:

1. Allround bord je zasnovan tako, da se odlično obnese v vseh snežnih razmerah in na vseh terenih, npr. na urejenih smučiščih, pršiču in snežnih parkih. Velika večina borderjev se za allround bord odloči ravno zaradi njegove vsestranskosti. Če ste začetnik in ne veste, kateri bord izbrati, je allround bord odlična izbira za vas.
2. Freestyle bordi so nekoliko krajši in mehkejši ter zato lažje vodljivi. Namenjeni so vožnji po snežnih parkih. Bord ima na obeh straneh skoraj simetrično obliko, kar omogoča vožnjo v obe smeri. Zanj se običajno odločijo tisti borderji, ki si želijo bolj dinamične in živahne vožnje. Bolj vsestranska različica freestyle borda je allmoutain freestyle bord, ki združuje vsestranskost vseh gorskih bordov z igrivostjo freestyle borda.
3. Freeride bordi so namenjeni tistim deskarjem, ki večino dneva bordajo na globokem snegu. Freeride board je na pogled precej podoben freestyle bordu, vendar je običajno trši in daljši ter izpolnjuje vse pogoje za hitro in stabilno vožnjo. Freeride bordi so oblikovani tako, da je z njimi mogoča vožnja v samo eno smer.
4. Alpine bordi so trši ter ožji od freeride in freestyle bordov, kar omogoča hitrejše in mirnejše zavoje. Zasnovani so za doseganje visokih hitrosti na trdih terenih. So daljši od drugih bordov, njihova dolžina pa se giblje med 150 cm in 200 cm. Primerni so za vse, ki uživajo v hitri in dinamični vožnji.
5. Splitbordi so bordi, narejeni posebej za turne deskarje na snegu. Njegova oblika omogoča, da bord razstavite na pol in ga uporabljate enako kot turne smuči. Ko prispete do vrha, bord preprosto sestavite in se odpeljete v dolino.

Dolžina borda je odvisna od številnih dejavnikov, med katere spadajo deskarjeva telesna višina in teža ter slog vožnje. Freestyle deskarji na snegu, ki želijo izvajati rotacije, bodo izbrali krajši bord, saj je z njim lažje izvajati trike v zraku in na objektih. Freeride deskarji bodo izbrali daljšega, saj je takšen bord stabilnejši pri višjih hitrostih, robnik ima boljši oprijem ter omogoča izvajanje daljših in hitrih zavojev.

Ko se odločate za nakup snežne deske, upoštevajte tudi njeno širino, saj ta pomembno vpliva na samo vožnjo. Ko zapnete čevlje v vezi, lahko prsti na čevlju segajo le minimalno čez rob borda. Če je bord preozek, se lahko zgodi, da boste pri ostrem zavoju s čevlji podrsali po snegu ali nasedli ter posledično padli. Prav tako bord ne sme biti preširok, saj se s tem zmanjša njegova odzivnost, zato je zavijanje težje.

Fleks pomeni mehkobo (oz. trdoto) in prožnost borda. Večji fleks (mehkejši bord) je običajen pri freestyle in nekaterih allround bordih, saj mehkoba borda dopušča napake in omogoča lažje zavijanje. Mehkejši bordi so namenjeni začetnikom in lažjim borderjem. Manjši fleks (trši bord) je značilen za freeride in alpine borde, saj zagotavlja boljši oprijem robnika in več stabilnosti pri večjih hitrostih. Trši bordi so namenjeni naprednim deskarjem, ki uživajo v hitrih zavojih.

Camber je tradicionalni profil borda, ki ima sredino rahlo ukrivljeno navzgor, rep in nos borda pa se dotikata podlage. Teža borderja bord pritiska navzdol, s čimer zagotavlja stik celotne drsne površine s podlago, kar je primerno za vožnjo po trdih in urejenih smučiščih.

Profil rocker je nasprotna oblika camberja. Pri tej obliki se sredina borda stika s podlago, rep in nos pa sta rahlo dvignjena. Zaradi tega teža borderja repa in nosa ne pritiska ob podlago, kar je primerno za vožnjo po pršiču ali po parkih, saj je s takimi bordi lažje manevrirati.

Profil borda flat ima stik s podlago po celotni površini deske, kar omogoča hitrejšo in agresivnejšo vožnjo pri zavojih.

Combo je kombinacija camber in rocker profila, ki daje večjo stabilnost, lažji vstop v zavoj ter boljšo plovnost po pršiču.

Oblika directional shape je priljubljena med freeride in allround borderji. Bord je namenjen vožnji v eno smer. Njegov rep je trši, nos pa mehkejši, kar omogoča ohranjanje stabilnosti v zavojih pri večjih hitrostih. Za to obliko je značilno tudi, da so vezi pomaknjene nekoliko nazaj proti repu.

True twin shape bordi imajo uravnotežen flex in popolnoma simetrično obliko repa in nosu. Vezi so postavljene v sredino borda. Ta oblika je značilna za freestyle borde, saj ti omogočajo vožnjo v obe smeri.

Directional twin shape je kombinacija directional in true twin shape borda. Bord ima skoraj simetrično obliko, ki je kombinirana z asimetričnim fleksom. Ti bordi imajo trši rep za zavijanje in mehek nos za lepšo plovnost po pršiču. Obstajajo pa tudi bordi, ki imajo simetričen fleks in nos daljši od repa ter so osnova za freestyle vožnjo.

Preden stopite na bord, morate določiti, katera noga bo pri bordanju spredaj. Če boste imeli spredaj levo nogo, temu pravimo način regular. Če pa bo spredaj desna noga, je to način goofy. Na srečo je veliko načinov, ki vam pomagajo ugotoviti, katero nogo boste imeli pri bordanju spredaj:

1. Katera noga je spredaj, najlažje ugotovite tako, da vzamete zalet in zdrsite po drseči podlagi. Tista noga, ki jo pri drsanju postavite naprej, naj bo spredaj tudi pri bordanju. Ta preizkus vam pokaže položaj, ki je za vas najnaravnejši.
2. Podobno lahko ugotovite tudi z vlečenjem vrvi. Že po nekaj sekundah vlečenja postane jasno, kateri položaj je za vas najugodnejši. Tista noga, ki jo postavite naprej, da si ustvarite najugodnejši položaj, je običajno tudi sprednja noga pri bordanju.
3. Obstaja še en zanesljiv preizkus, s katerim določite sprednjo nogo. Žogo postavite na tla in jo brcnete. Nogo, s katero ste brcnili žogo, postavite na bordu zadaj.

Za najboljše rezultate preizkuse ponovite večkrat. Če se po tem še vedno ne morete odločiti, katera noga je spredaj, kupite bord simetrične oblike in preizkusite oba načina.

Paziti morate tudi na razmik med nogama. Priporočljivo je, da na bordu stojite nekje v širini ramen, saj boste tako imeli najboljši nadzor nad bordom.

Kadar govorimo o deskanju na snegu, je varnost vedno na prvem mestu. Najpomembnejša oprema, ki jo lahko kupite, je tista, ki vas bo obvarovala pred padci in poškodbami. V nadaljevanju si preberite nekaj nasvetov za varno deskanje na snegu.

Čelada

Poškodba glave je ena najnevarnejših morebitnih nezgod, zato nosite čelado. Vsi profesionalni deskarji, smučarji in kolesarji nosijo čelade, saj se zavedajo, da poškodba glave zanje pomeni konec sezone ali celo konec kariere. Niso pripravljeni sprejeti tega tveganja in tudi vi ga ne bi smeli.

Očala

Očala bodo zaščitila vaše oči pred snegom, vetrom in UV-žarki. Na visokogorskih smučiščih se vremenske razmere, npr. oblačnost, megla, sonce, hitro spremenijo. Vsak od teh vremenskih pogojev zahteva drugačne leče. Kupite očala, ki imajo stekla proti rošenju in ne prepuščajo vlage.

Ščitniki

Zaščita za kolena in komolce ter želva so zasnovani tako, da vas zaščitijo pred resnejšimi poškodbami pri padcih. Z njimi bo učenje deskanja na snegu prijetnejše, saj bodo ublažili marsikateri padec.

Varnostna vrvica

Najbrž ni prav verjetno, da se vam bosta pri padcu odpeli obe vezi in bo bord zbežal v dolino, vendar previdnost nikoli ni odveč. Takšnim nevšečnostim se lahko izognete, če imate na vezi pripeto varnostno vrvico.

Učne ure

Inštruktorji deskanja na snegu vedo, kako težki je začeti. Pomagali vam bodo usvojiti osnove deskanja na snegu in ugotoviti vaš položaj pri bordanju. Pokazali vam bodo, kako vijugati, in vas naučili, kako sestopiti s sedežnice. Svoje spretnosti pri bordanju boste lahko nadgrajevali le, če boste obvladali osnove.

Vožnja po neurejenih smučiščih

Bordanje po pršiču in zasneženih gorah prinaša obilo zadovoljstva. Bordanje v naravi je tudi zelo zabavno, vendar skriva veliko nevarnosti, kot so vremenske spremembe, drevesa, neoznačene pečine, plazovi itd. Najslabši scenarij, ki se vam lahko pripeti med bordanjem po neurejenih smučiščih, je, da vas ujame plaz. Zato je priporočljivo, da ne bordate sami in imate s seboj lavinsko žolno, lavinsko lopato in lavinsko sondo.